Save

Home/Save/Ol infomesen

stebilisa

stebilisa
Ol stabiliser oli "ol aditiv we oli ademap long tingting blong olgeta" we oli yusum blong protektem ol polima long ol influens blong envaeromen (hat, UV laet, mo ol narawan). Ol i save putim long ol plastik bilong lukautim polima long thermal (temal), UV na mekanik bagarap long taim bilong prosesim na yusim. Ol i save wok olsem ol antioksidant, thermal (temal) na lait/lait (UV) stebilisa, ol paia i save daunim lait/ol paia i save daunim paia na ol oksijen man i save rausim ol oksijen. Long PVC, tempereja blong dekomposisen blong thermal i stap kolosap long proses tempereja, mekem se yusum ol stret hit stabilisa long taem mo afta we prosesing blong hem i i impoten.

Sampela stabilisa i ken gat sampela hevi metal o aion bilong ol (olsem ol stebilisa bilong ol PVC windo profail na paip i save go pas- beis o barium, kadmiam o zinc kompaun, na tu, ol i yusim ol ogen bilong organo-}}}}}rix kompaun ol i save yusim stret long UV stebilisesen), we inap kamapim hevi long helt.

Ol bikpela hat stebilisa i stap bilong PVC em:


Ol lid kompaun (mainli besik lid salfet na lid staet). Olgeta kain lid i gat posin tru long ol man bikos long ol kumuletiv ifek bilong ol. Ol stadi i soim olsem lid inap kamapim bagarap long bren, ol hevi bilong lainim samting, blut presa i go antap na em i no inap karim pikinini tu. Eksposen long lid-}wanta we i gat kontaminet wota speseli hemi wan problem we i bigwan tumas wetem ol bigfala helt risk. Taim ol i kaikai long rot bilong rop bilong bel, lid inap bungim long ol hap bilong bodi na bun, na bihain dispela inap mekim na ol i kisim kain kain sik, kirap long sik anemia i go inap long sik bilong skin (Godwin, 2001). WHO i rekomendem wan lid level blong 10 ug/l long wota blong dring (WHO, 2006).


Ol marasin i gat oganotin i gat ol samting bilong en, em ol i save kisim moa yet monobutiltin (MBT), dibutiltin (DBT) na tribiltin (TBT). Na tu, dimetiltin (DMT), narapela organotin ol i painim long ol wara saplai bilong domestik, i kamap long ol stabilisa ol i yusim long PVC na klorinet PVC (CPVC) prodak (Ehman et al., 2007). Ol i bin saspek olsem ol organotin kompaun i ken stap oltaim na i gat posin long ol sentral nev na imyun sistem, na tu leva (Korgisen na Rais, 1998). Ol oganotin kompaun i save kamapim samting olsem 9.3% bilong ol Yuropien stebilisa konsumsen (CEC, 2000).


Cadium (Cd) na ol strongpela sol sistem bilong en. Cd em i wanpela posin i bungim long lista bilong ol top 10 nogut samting nogut bilong Yunaitet Nesens Envairomen Progrem; em inap bagarapim kidni na sik bilong blut, na taim em i kisim, em inap stap long bodi bilong man inap 30 yia. Pasin bilong pulim win bilong ol smok bilong kadmiam oksait em i bikpela hevi tru, na i gat planti samting nogut inap painim yu.


Antimoni (Sb) ol i yusim long PVC bilong strongim paia i save daunim strong bilong klorin.


Ol oganoklorin i save kamap planti taim bilong strongim paia i save go bek na ol samting bilong strong bilong PVC i save helpim ol long kisim strong.